slovenščina

Firenška resolucija o rabi jezika

pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju

Dandanes po vsej Evropi narašča težnja po rabi angleščine kot jezika akademskega poučevanja in raziskovanja.  V naravoslovnih vedah je močnejša kakor v humanistiki. Težnja, privzeti politiko rabe zgolj angleščine v znanstvenih publikacijah in kot izključnega sredstva razprave na mednarodnih (in celo domačih) konferencah, hitro narašča. V takih okoliščinah ni nobenega dvoma, da je napredek v mednarodnem sporazumevanju dosežen na račun vseh drugih jezikov razen angleščine.

Podobno je v družbenih vedah in humanistiki. V neangleško govorečih državah se lahko zdi, da potreba, biti del mednarodne znanstvene skupnosti, zahteva rabo angleščine namesto drugih nacionalnih jezikov.

Ta naraščajoča naravnanost je zelo stvarno jezikovno, spoznavno in kulturno tveganje. Angleščina ni nevtralen medij sporazumevanja za vse namene. Z njeno prevladujočo ali celo izključno rabo so prezrte ali pozabljene pomembne tradicije, koncepti in metode, razvite v drugih jezikih. Poleg tega lahko prevladujoča usmeritev pri različnih strokah – ki določa, katere teme in problemi veljajo za najpomembnejše – zlahka postane predmet prevlade govorcev iz angleško govorečih držav. Pokazalo se je že, da to vpliva na dodelitev finančne podpore za raziskave v drugih državah.

• EFNIL, združenje osrednjih institucij za uradne jezike v številnih evropskih državah, spremlja sedanjo težnjo po rabi angleščine kot jezika akademskega poučevanja v neangleško govorečih državah z globoko zaskrbljenostjo. Ta težnja po rabi angleščine namesto standardnih jezikov različnih držav pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju omejuje področja teh jezikov in njihov razvoj ter tako ogroža jezikovno pestrost Evrope, ki je bistvenega pomena za kulturno raznolikost in bogastvo naše celine.

• EFNIL v celoti priznava praktično rabo angleščine kot pomožnega jezika za sporazumevanje med znanstveniki in akademiki, ki nimajo skupnega nobenega drugega jezika. Vendar pa hkrati svari pred rabo reduciranih različic angleščine kot prevladujočega ali izključnega sredstva pri poučevanju in objavljanju v drugih jezikovnih okoljih, saj to razvrednoti druge jezike in postopoma povzroči, da so čedalje bolj neprimerni za znanstveno razpravo. Ni treba posebej poudarjati, da je to tudi dodatna obremenitev za učitelje in druge izobraževalce ter študente, saj lahko ovira njihovo ustvarjalnost.

• EFNIL priznava prednosti rabe angleščine kot mednarodnega sredstva sporazumevanja predvsem v tako imenovanih »eksaktnih« znanostih, v katerih je lahko tudi poenostavljena oblika angleščine v pomoč pri razlagi drugih mednarodnih semiotičnih komunikacijskih sistemov, kot so matematični izrazi, preglednice, kemične formule in grafični prikazi. Vendar pa je treba na teh področjih poleg angleščine spodbujati rabo drugih jezikov, da bi tem jezikom še naprej omogočali razvoj znanstvenega diskurza na visoki ravni ter da bi lahko širšo javnost seznanjali z znanstvenimi problemi in izsledki.

• Akademiki bi morali uporabljati svoje materne jezike, poleg njih pa še jezike, ki ustrezajo okviru njihovega študija. Ni se jim treba v celoti izogibati angleščine, vendar pa bi morali razmisliti o njeni rabi kot le dodatnem načinu za dokazovanje pomembnosti svojih trditev in ugotovitev.

• EFNIL zato najodločneje poziva akademske in politične organe v neangleško govorečih državah Evrope, naj spodbujajo učitelje in študente k rabi lastnih nacionalnih jezikov pri raziskavah in študijah.

• EFNIL v prid kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope tudi poziva profesorje, študente in uprave univerz v angleško govorečih državah, naj si prizadevajo za študij in rabo drugih evropskih jezikov. To bo pomagalo ohraniti jezikovno raznolikost Evrope in njenih vrednot.

(Potrdila Generalna skupščina EFNIL-a na Accademii della Crusca 28. septembra 2014.)